Projekt ima dolgoletno tradicijo dela z nadarjenimi dijaki, ki so izbrani k sodelovanju po predhodnem opazovanju njihovih kompetenc: obvladovanje materinščine, retorike, interpretativnega branja, improvizacije in obvladovanja izraznih zmožnosti nebesednega sporočanja. Nadarjeni dijaki za gledališko igro so izbrani po predhodnih avdicijah, velikokrat tudi s pomočjo profesionalnih opazovalcev (režiserjev, igralcev). Delo z njimi poteka stopenjsko, navadno vse šolsko leto (vadba izraznih zmožnosti s pomočjo govornih vaj, artikulacije, bralne kreacije, giba, interpretacije besedila ipd.).

Vsako leto na šoli pripravimo vsaj eno gledališko predstavo v slovenščini in/ ali  v tujih jezikih.

Dijakom, ki izpadejo iz najožjega izbora, omogočimo sodelovanje na recitalih in priložnostnih

internih ali javnih prireditvah, h katerim smo povabljeni med šolskim letom in jih ne moremo

planirati naprej.

Torej nadarjeni (izbrani) dijaki sodelujejo v zahtevnejših predstavah, v katerih sistematično celo leto ali celo srednješolsko izobraževanje nadgrajujejo svoje kompetence, ostalim dijakom pa je ponujena možnosti izražanja na ostalih prireditvah.

 

  • Ali je bil projekt s strani zunanjih sodelavcev/ocenjevalcev prepoznan kot primeren za delo z nadarjenimi? Če je odgovor DA, kdo in kako ga je ocenil.

Dramsko dejavnost na šoli podpirajo reference in smernice, ki smo jih bili deležni  pred več kot tridesetimi leti: razvito usmerjanje nadarjenih dijakov v umetniško ustvarjalnost v najširšem smislu (likovna podoba scene in kostumografija, glasbena ali zvokovna podoba predstave, dramska igra). Predstave so bile ocenjevane in nagrajevane za celostno podobo in za posamezne elemente, in sicer na vsakoletni udeležbi Vizij, Transgeneracij ali na Linhartovih srečanjih ipd.

Dramski igralci in režiserji: Gorazd Žilavec, Janko Petrovec, Barbara Hieng Samobor, Jera Ivanc idr. in številni selektorji so ocenjevali pridobljeno zmožnost dijakov, kako oblikovati dramski lik ali vlogo čim bolj ustvarjalno in celovito. Produkcije Poljanskega odra in Teatra klasikov so na vsakem festivalu ocenjevali pristojni profesionalci, ki so kot selektorji posamezne predstave prepoznali za zelo dobre ali odlične.

 

  • Prednost pri izboru imajo projekti, v katere so vključene zunanje inštitucije in izvajalci. Njihova vloga v projektu mora biti jasno opredeljena. Iz prijave mora biti tudi jasno, katere dejavnosti v projektu izvajajo zunanji sodelavci in inštitucije.

V predstavah pogosto sodelujejo tudi zunanje inštitucije in sodelavci. V predstavi ruske avantgarde 2016 (O, končno je nastopil dan za jutri so sodelovali dijaki SŠOF Ljubljana, Umetniška gimnazija – likovna smer, in njihov mentor, akad. kipar Damijan Kracina, ki so poskrbeli za celovito likovno podobo predstave (scenografija, rekviziti, kostumografija, oblikovanje plakata, programskega lista, trailerja in filmskega zapisa predstave).

Z dnevom klasikov je prek gledališča povezanih vseh pet klasičnih gimnazij v slovenskem prostoru. Gre za projekt, v katerem so na pobudo profesorice latinščine z Gimnazije Poljane v preteklih letih šole že trikrat združile moči in skupaj odigrale krajše odlomke skupne predstave antičnih avtorjev, ki tako ustvarijo zanimiv kolaž.

 

  • Predstavljeni morajo biti dosedanji dosežki in rezultati projekta (sodelovanja na prireditvah, natečaji, tekmovanja, razstave, sodelovanje z lokalno skupnostjo, s strokovnimi združenji, nevladne organizacije, prostovoljstvo, mednarodno sodelovanje….).

Izbor:

  • Vaje v slogu (2009) – Priznanje na Transgeneracijah v Cankarjevem domu
  • Kralj Ojdip (2009) – Priznanje na Transgeneracijah v Cankarjevem domu; nastop na Univerzi v Kopru
  • Učna ura (2010) – Priznanje na Transgeneracijah v Cankarjevem domu
  • En komad po Plavtu (2010): nastop na Trangeneracijah v CD in na Vizijah
  • Fiziki (2011) – Priznanje na Vizijah v SNG Nova Gorica
  • Antigona (2012) – Nastop na Transgeneracijah v CD in na Vizijah v Ljubljani in Kočevju
  • Španska gledališka skupina »Muchamierda« je s predstavo Flor de secretos sodelovala na IV. mednarodnem festivalu španskih srednješolskih gledaliških skupin (2012).
  • Medeja (2014) – Nastop na Transgeneracijah v CD in na Vizijah v Ljubljani; nastop na Emona MM v Cankarjevem domu; priznanje mentorju na Transgeneracijah za uspešno uspešne dramatizacije antičnih dramskih del
  • Španska gledališka skupina »Muchamierda« je s predstavo Tres torres, tres torres, la gallina y un muerto boquiabierto sodelovala na V. mednarodnem festivalu španskih srednješolskih gledaliških skupin (2014).
  • Dvojčka (2016) – nastop na Slovenski gimnaziji v Celovcu in Klasičnem liceju Franceta Prešerna v Trstu;
  • O, končno je nastopil dan za jutri (2016) – Priznanje na Vizijah SNG Nova Gorica  in nagrada Vizionar za najbolj inovativen pristop v gledališki predstavi
  • Španska gledališka skupina »Muchamierda« je s predstavo Toma de conciencia sodelovala na VI. mednarodnem festivalu španskih srednješolskih gledaliških skupin (2016).
  • Žabe (2017) – Priznanje na 56. Linhartovem srečanju, Postojna in posebno priznanje za najboljšo moško vlogo
  • Ojdip, kralj (2018) – predstava je v fazi zaključnih priprav, premiera je predvidena v začetku  aprila
  • Recitali v Društvu slovensko-ruskega prijateljstva za sklad Toneta Pavčka, Krka Ljubljana
  • Recitali vsakoletne občinske komemoracije na Ulici talcev v Ljubljani

 

  • Kako se bodo v delo na projektu lahko vključevali dijaki drugih šol (posamezniki; manjše skupine)?

Na podoben način v nadaljnjih projektih, kot se je že zgodilo v predstavi ruske avantgarde 2016 (O, končno je nastopil dan za jutri), v kateri so sodelovali dijaki SŠOF Ljubljana, Umetniška gimnazija – likovna smer, in njihov mentor, akad. kipar Damijan Kracina, ki so poskrbeli za celovito likovno podobo predstave (scenografija, rekviziti, kostumografija, oblikovanje plakata, programskega lista, trailerja in filmskega zapisa predstave).

Z dnevom klasikov je prek gledališča povezanih vseh pet klasičnih gimnazij v slovenskem prostoru. Gre za projekt, v katerem so na pobudo profesorice latinščine z Gimnazije Poljane v preteklih letih šole že trikrat združile moči in skupaj odigrale krajše odlomke skupne predstave antičnih avtorjev, ki tako ustvarijo zanimiv kolaž.

S predstavami Teatra klasikov na Gimnaziji Poljane redno gostujemo na drugih gimnazijah v slovenskem prostoru (Škofijska klasična gimnazija v Ljubljani, I. gimnazija v Celju, Prva gimnazija Maribor, Gimnazija Novo mesto), leta 2016 pa smo s predstavo Dvojčka gostovali na slovenski gimnaziji v Trstu in slovenski gimnaziji v Celovcu.

 

  • Katere kompetence, znanja in spretnosti v podporo karierni orientaciji razvijajo dijaki, ki sodelujejo v projektu?
  1. Zmožnost obvladovanja govora, telesne govorice, domišljanja, poustvarjanja, odzivanja na skupinsko dinamiko, umetniškega ustvarjanja, naravnanega h končnemu cilju prek procesnega  izražanja idej, zasnove in realizacije.
  2. Dijaki imajo priložnost pobližje spoznati delo gledališkega igralca in se v tem tudi preizkusiti, zato se lažje odločijo, ali bi to bil poklic, ki jim ustreza.
  3. Večina dijakov Gimnazije Poljane, ki je sodelovala v dramskih projektih, uspešno nadaljuje študij na umetniških  akademijah, visokih šolah za dizajn, na fakultetah za arhitekturo, urbanizem, oblikovanje tekstila in še marsikje drugje doma in po svetu.
  4. Mnogi naši bivši ustvarjalci v dramskih skupinah so danes uveljavljeni predstavniki slovenske kulture, umetnosti in znanosti.

 

  • Mnenje vodje projekta/mentorja dejavnosti o tem, zakaj bi za program projekta SKOZ izbrali prav ta projekt/dejavnost.
  1. Ker je umetnostno ustvarjanje v gimnazijskem kurikulumu podhranjeno, mi pa mu odpiramo prostor in čas, saj motivira vsesplošno senzibilnost za izumljanje novega, drugačnega,
  2. ker  je umetniška inteligentnost polje svobodne ustvarjalne energije, ki je za razvoj duhovnega značaja dobe pomembnejša kot katerakoli druga (preveč vprežena v vzorce in pravila),
  3. ker je razmišljanje out of box  ter individualno iskanje osebnostnega izraza, ki se zmore avtentično in tvorno soočati z Drugim v soustvarjalni skupnosti,  temelj slehernega napredka,
  4. ker gredo dijaki v španski gledališki skupini skozi celoten proces oblikovanja gledališke predstave, to pomeni, da besedilo sami napišejo, postavijo na oder in tudi odigrajo. Poskrbijo za sceno, glasbo in luči. Mentor jih skozi ustvarjalni proces vodi in vzpodbuja.